Župan Velikih Lašč Matjaž Hočevar Foto: Saša Škulj

Ogromen obisk in vse večja priljubljenost tovrstnih dogodkov pri nas sta le še dodaten dokaz, da je kakovostna pica vse bolj priljubljena. In prav nič ne kaže, da bi se trend prav kmalu spremenil.

Peči so bile vseh vrst in oblik. Foto: Saša Škulj

Bilo je kar resno tekmovanje, saj se je pomerilo okoli 30 amaterskih in profesionalnih picopekov, ki so lahko svojo ustvarjalnost prikazali na več ravneh. Med njimi je bil tudi župan Velikih Lašč Matjaž Hočevar, ki se je s pico odrezal zelo solidno.

Komisija je bila nepopustljiva, a pravična. Foto: Saša Škulj

V ospredju niso bili le končni izdelki raznolikih mojstrov, temveč tudi nekaj njihovih doma izdelanih peči. Vsak tekmovalec je namreč peč, industrijsko ali doma izdelano, prinesel s seboj.

Skoraj vse, kar se splača vedeti o dobri pici in vsem, kar sodi zraven.

Poleg razvajanja brbončic je bil odlično obiskan dogodek prava paša za oči, saj so se večji in manjši mojstri s svojimi picami – nekateri pa tudi s pečmi – precej izkazali.

Tekmovalci so se zelo potrudili. Foto: Saša Škulj

Njihovi izdelki so bili ocenjeni na dveh ravneh. Z glasovnicami obiskovalcev, torej glasom ljudstva, in s strokovno komisijo, ki je ocenjevala kakovost testa, pravilno zapečenost in skladnost okusov. Komisijo smo sestavljali Janez Šajn, Jan Lever in Zoran Triglav.

Le z najboljšo mocarelo nastane odlična pica. Foto: Saša Škulj

Po ocenah komisije je prvo mesto zasedel Jure Krišto, drugo mesto Zoran Klarić in tretje mesto Nikolina Blaževska. Vsi trije so bili bogato nagrajeni, med drugim z vrhunsko moko 5stagioni, ki jo je prispevalo podjetje Okusi Italije, in s paradižnikovimi pelati Istrijanko.

Odlični pelati iz slovenske Istre

Največ težav so imeli tekmovalci s pravilno zapečenostjo. Pri številnih picah je bilo testo znotraj še surovo, od zunaj pa že skoraj preveč pečeno.

Poznavalci in sladokusci so bili zahtevno občinstvo. Foto: Saša Škulj

Le z najboljšimi sestavinami do najboljših uvrstitev

Kakovost sestavin je bila v povprečju na dovolj visoki ravni, le redki so tekmovali z izjemno slabimi sestavinami, kot je denimo cenena “pizza šunka”.

Najbolje uvrščeni so uporabljali le najboljše sestavine. Tudi slovenske pelate Istrijanko in slovensko mocarelo s kmetije Pr’ Matevž. Foto: Saša Škulj

Glas ljudstva je bil pri ocenjevanju nekoliko drugačen; po mnenju obiskovalcev se je najbolj izkazal Miha Jahn Korošec, na drugo mesto so uvrstili Mirana Ruparja, na tretje pa Vanjo Vesel.

Najboljša slovenska domača mozzarella in burratina

Za najmlajše je bila organizirana delavnica peke pice, po razglasitvi rezultatov pa so obiskovalce še dolgo v noč zabavali Vlado Pilja, Miha Plantarič, DJ Lenstr in DJ llassis.

Vse za pico in druge italijanske dobrote

Prireditev je odlično povezoval komik Andrej Težak – Tešky.

Z leve: Zoran Klarić, Jure Krišto, Nikolina Blaževska Foto: Zoran Triglav

The post Pizziada Lasis – pica je v nenehnem vzponu appeared first on Dober Tek.

Prvi korak

• ½ vrečke kislega testa Fala
• 500 g bele moke (Manitoba)
• 380 g vode

Drugi korak

• ¼  kocke svežega ali ½ vrečke suhega kvasa Fala
• 1,5 male žličke soli
• 1,5 male žličke sladkorja
• 70 g vode

Kvas in kislo testo Fala

Nadev:

• 400 g paradižnikove omake
• 50 g suhe salame
• 250 g šunke
• 150 g trdega kravjega sira
• 150 g ovčjega sira
• 2 papriki
• 1 jajčevec
• 1 bučka

Povzetek priprave:

• Prvi korak: avtoliza (počivanje testa, ki smo ga zamešali iz sestavin prvega koraka):  tri ure
• Drugi korak: dodajanje ostalih sestavin k osnovnemu zamesu.
• Prvo vzhajanje: 5 x ponovljen postopek raztegovanja in prelaganja testa vsake pol ure, nato še eno uro vzhajanja, skupaj 3,5 ure.
• Pred-oblikovanje: testo razdelimo na primerno velike kose (glede na želeno velikost pice), te pa oblikujemo v kroglice.
• Drugo vzhajanje na pladnju: vsaj dve uri na sobni temperaturi; če imamo več časa, jih pustimo vzhajati v hladilniku.
• Oblikovanje: kroglico oblikujemo, razvlečemo v okroglo ploščato obliko in obložimo
• Peka na vročem pladnju: 10- 15 minut na najvišji temperaturi ali na žaru 4 minute.

Podroben opis običajnega postopka:

Vodo, moko in kislo testo Fala dobro premešamo, pokrijemo s folijo in pustimo počivati vsaj dve uri (lahko zamesimo zvečer in nadaljujemo drugo jutro, ali pa zjutraj pred odhodom v službo in zaključimo popoldne).

Nato dodamo v posodo  s testom kvas Fala in  sladkor ter dobro premešamo. Testo mešamo najprej počasi, nato na najvišji hitrosti deset minut; med mešanjem dodamo sol.

Tik preden zaključimo na roke vmešamo še vodo – le toliko, da se porazgubi med testom; najbolje na način povleci in preloži (testo raztegujemo tako, da na gornji strani posode primemo testo in ga povlečemo navzgor, nato pa položimo preko dela, ki je ostal na dnu posode.

Obrnemo posodo za četrtino in znova povlečemo, položimo; obrnemo za četrt posode in spet povlečemo, položimo, … ponovimo štirikrat, oziroma dokler ne začutimo, da je šibko testo postalo čvrsto – s tem smo okrepili glutenske vezi.

Ko smo testo prvič razvlekli in na ta način vmešali dodano vodo, pustimo testo počivati pol ure in nato znova raztegujemo in prelagamo – postopek ponavljamo na pol ure, po zadnjem raztegovanju ga še zadnjič pustimo vzhajati na sobni temperaturi oz. na hladnem, če bo čas počitka več ur.

Vzhajano testo stresemo na gladko površino in s pomočjo lopatke razdelimo na primerno velikost. Primerno velik kos testa na pultu najprej prepognemo – s pomočjo pekovske lopatke zavihamo polovico testa preko druge polovice testa. Nato z lopatko potisnemo testo od desne proti levi strani pulta.

Napetosti med testom in podlago bodo vplivale na to, da bo brezoblična gmota dobilo obliko štruce, površina pa bo postajala napeta. Ponovimo še od gornje proti spodnji strani pulta in še dodatno ustvarjamo napetost gornje plasti testa, da dobimo obliko, podobno kroglici. Po potrebi še ponovimo.

Nato testo v obliki hlebčka pokrijemo s folijo ali drugo posodo ter pustimo počivati dve uri (testo lahko damo v neprodušno posodo v hladilnik in ga pustimo do naslednjega dne).

Vzhajano testo stresemo na gladko in pomokano površino. Z mokrimi rokami ga razvlečemo na vse strani, od sredine proti zunanji strani, tako da dobimo testo primerne debeline – tanko na sredini z nekoliko debelejšim zunanjim robom.

Testo obložimo s paradižnikovo omako, ki smo ji dodali zelišča po izboru (rožmarin, baziliko, peteršilj, timijan, origano, poper, ščep soli), koščki suhe salame, šunke, naribanim sirom in narezano poletno zelenjavo: papriko, bučke, jajčevce.

Če bomo pice pekli v pokritem žaru, žar segrejemo do najvišje temperature. Prvo pico položimo na žar, pokrijemo in pečemo 3-4 minute. Nadaljujemo s peko preostalih pic.

Seveda pa jih lahko pečemo tudi v pečici. Pečico segrejemo na najvišjo temperaturo skupaj s pekačem, na katerem bomo pekli pico.

Obloženo pico prestavimo s hladnega pekača na vročega s pomočjo peki papirja in vroč pekač prestavimo nazaj v pečico in jo spečemo na visoki temperaturi. Nadaljujemo s peko preostalih pic.

Pica s poletno zelenjavo

The post Pica s suho salamo in zelenjavo appeared first on Dober Tek.

Rezilo za testo

Na voljo je vse od opreme za pripravo testa do odličnega italijanskega namenskega pribora in krožnikov.

Kasete za testo so na voljo v treh različnih višinah in dveh velikostih, 40 x 60 cm in 40 x 30 cm, kar zlahka postavite v domači hladilnik. Seveda so na voljo še ustrezni pokrovi.

Na zalogi so različne lopatke in strgala za testo ter različni, tudi zložljivi loparji za vstavljanje in obračanje pice v peči.

Zložljiv lopar polne velikosti je zelo praktičen za shranjevanje.

Če pečete pice v pečeh s šamotno ploščo, potrebujete medeninasto krtačo za čiščenje. Fiducia ponuja številne različice.

Ko spečete svojo popolno pico, jo je treba seveda dati na ustrezen krožnik in razrezati. Mar ne bi bilo škoda s slabim nožem poteptati zavidljivo napihnjenega roba?

Okroglo rezilo

Poleg krasnih krožnikov so na voljo so najboljša okrogla rezila za pico, pa tudi vilice in noži iz jedilnega pribora z idealno oblikovanim rezilom, da svojo specialiteto narežete z lahkoto.

Le tako bo doživetje okusne pice popolno.

Zarežite v vsako pico z lahkoto

Vse našteto in še marsikaj za pico ter druge specialitete je na voljo v trgovini Fiducia.

Izkažite se pred družino in prijatelji kot največji mojster – s pravo opremo iz trgovine Fiducia.

S pravimi krožniki je vsaka pica boljša.

Z veseljem vam bomo svetovali in odgovorili na vsa vaša vprašanja!

Pokličite nas na 041 760 287, pišite na info@fiducia.si ali obiščite našo spletno stran https://fiducia.si/pizza-oprema/.

Še bolje pa bo, če nas na Bravničarjevi ulici 7 v Ljubljanski Šiški obiščete od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure.

The post FIDUCIA – vse za domače mojstre pice in profesionalce appeared first on Dober Tek.

Ampak ker se pica v nasprotju s splošnim prepričanjem nenehno razvija, in to kar naglo, marsikdo prisega na alternativne omake in namaze.

Nenazadnje obstajajo ljudje, ki paradižnika ne marajo ali celo ne prenesejo. Pica jim pa vseeno diši.

Preprosta pica na belo

Njim v zagovor priznam, da kot otrok nisem prenesel klasične pice iz kar treh razlogov: paradižnik, sir, kuhan pršut (nekoč šunka).

Klasična omaka iz paradižnikovih pelatov zaradi edinstvenega okusa in svežine seveda ostaja daleč najbolj priljubljena (in po mojem skromnem mnenju daleč najbolj okusna) izbira.

S svojimi ravno prav kiselkastimi sladkimi notami je protiutež močnejšim sestavinam, kot so sir in mesnine. Ni pa torej edina možnost.

Če se torej želite podati na spolzko podlago alternativnih omak, vam jih nekaj ponujam v razmislek. A pozor! V nasprotju s paradižnikovo so alternativne omake praviloma bolj nasitne in bistveno manj osvežilne.

Alternative paradižnikovi omaki

1. Bazilični pesto

   Sestavine: sveža bazilika, pinjole, česen, parmezan in oljčno olje.
   Značilnosti: Doda svežino z aromatično baziliko, bogastvo okusov z oreščki in sirom ter gladko teksturo z oljčnim oljem.
   Idealni nadevi: Pršut, sušeni paradižniki, mocarela, piščančje meso na žaru, kozice …

2. Bela omaka

   Sestavine: Maslo, smetana, česen in parmezan.
   Značilnosti: Kremast in razkošen okus.
   Idealni nadevi: Mortadela, pistacije, sušeni paradižniki, lardo, panceta, tartufi, dimljen pršut, špinača, artičoke, gobe …

3. Oljčno olje s česnom

   Sestavine: Oljčno olje, sesekljan česen in zelišča (timijan, rožmarin …).
   Značilnosti: Preprosto in aromatično; nežna, a okusna podlaga, ki poudari druge sestavine.
   Idealni nadevi: Različna popečena zelenjava, denimo za vegetarijanske in veganske pice.

4. Bešamel

   Sestavine: Maslo, moka, mleko in muškatni orešček.
   Značilnosti: Zaradi svilnate teksture in blagega okusa je vsestranska, a izjemno nasitna podlaga za različne nadeve.
   Idealni nadevi: Različne mesnine in gobe, tudi ragu.

5. Gobova smetanova omaka

   Sestavine: Gobe, smetana, česen in parmezan.
   Značilnosti: Doda zemeljske okuse in globino.
   Idealni nadevi: Piščančji trakci na žaru, karamelizirana čebula, sveža špinača in rukola.

6. Balzamična glazura

   Sestavine: Balzamični kis in kanček medu.
   Značilnosti: Sladko-kisli kontrast, ki izboljša celoten okus nekaterih vrst pic.
   Idealni nadevi: Fige, pršut, bresaola, rukola.

Poleg naštetih obstaja še malo morje nadevov, saj je meja samo domišljija. Nekateri poskušajo denimo s korenčkovimi ali bučnimi omakami, drugi s špinačnimi in tistimi iz rdeče pese.

Treba je omeniti še prababico vseh pic, ki ni bila ne marinara in še manj margerita, temveč mastunicola.

Prababica vseh pic – mastunicola, nadevana s svinjsko mastjo, kozjim sirom in baziliko.

Pojdite v svet – in varno pot domov!

Kot rečeno, paradižnikova omaka se izjemno ujame z večino nadevov na pici, je večna in nezamenljiva klasika. Ampak če vas mikajo zanimive kombinacije okusov, poskusite alternative.

Navsezadnje se lahko takoj naslednjič vrnete v varen in okusen pristan slastne in sveže rdeče omake!

In še en naš namig:

The post Pica na belo ali zeleno? Zakaj pa ne! appeared first on Dober Tek.

Nedavno je zgodbo dopolnil še bistro s picami in italijanskimi specialitetami ItalianLab, ki deluje v središču Slovenj Gradca.

Jan Butolen, izkušen mojster, svetuje, kako pripraviti testo za pico.

Sam ga za svoje potrebe skrbno pripravlja po lastni recepturi, za vas pa je pripravil recepturi za pripravo testa po dveh različnih metodah.

Poskusite in ugotovite, katera vam najbolj ustreza. A pozor, za najboljši rezultat je treba sestavine odmeriti natančno.

DIREKTNA METODA

Sestavine:

1,5–2 g svežega kvasa
1 kg moke tip 0 ali 00
7 dl čim bolj mrzle vode
25 g drobno mlete soli

Postopek:

V vodo nadrobimo kvas, da se čim bolj raztopi. V mešalnik stresemo moko in ca. 5,5–6 dl vode ter pri nizki hitrosti mešamo približno 5 minut.

Šele nato dodamo sol ter postopoma povečujemo hitrost. V zelo počasnem curku dodajamo preostanek vode.

Mešamo toliko časa, da nastane gladko in sijoče testo (ca. 15 min). Testo pustimo počivati na sobni temperaturi ca. 1 uro. Vmes ga dvakrat prepognemo.

Po eni uri oblikujemo hlebčke in jih damo v hladilnik. Najbolje je, da se testo pripravlja vsaj 24 ur prej.

Testo damo iz hladilnika 2–3 ure pred peko.

Recept zadostuje za 6 hlebčkov po ca. 280 g.

Hidracija testa znaša 70 %.

100 % BIGA

Za bigo potrebujemo:

3–4 g svežega kvasa

1 kg moke tip 0 ali 00

4,5 dl čim bolj mrzle vode

Za končno testo še:

1,5–2 g svežega kvasa

2,2–2,5 dl čim bolj mrzle vode

25 g drobno mlete soli

Postopek priprave bige:

V vodo nadrobimo kvas, da se čim bolj raztopi. V mešalnik damo vso moko (1 kg).

Na najmanjši hitrosti v zelo počasnem curku prilivamo vodo, v kateri smo predhodno raztopili kvas.

Ko se moka in voda grobo premešata, mešalnik ugasnemo. Pri tem je zelo pomembno, da ne razvijemo glutena, zato postopek ne sme trajati predolgo.

Celoten postopek lahko naredimo tudi na roke, brez mešalnika.

Bigo damo počivati na 16 stopinj Celzija za 24 ur.

Postopek izdelave testa:

V mešalnik damo bigo (narezano na kocke), ki smo jo pripravili prejšnji dan. V vodi čim bolj raztopimo preostali kvas.

Če želimo 67 % hidracijo, dodamo 2,2 dl vode, za 70 % hidracijo pa 2,5 dl.

Ledeno mrzlo vodo (približno 1,5 dl) počasi pri nizki hitrosti mešalnika dodajamo v bigo, ta postopek traja ca. 5 minut.

Dodamo sol ter povečamo hitrost. Zelo počasi dodajamo še preostanek vode in vse skupaj mešamo tako dolgo, da dobimo gladko in sijoče testo.

Postopek traja ca. 15 minut. Testo pustimo počivati približno 1 uro. Vmes dvakrat naredimo prepogibe testa.

Po eni uri naredimo hlebčke.

Če testa ne bomo uporabili isti dan, ga damo v hladilnik za 24 ur.

V nasprotnem primeru jih vzhajamo še vsaj 4 ure.

Napolitanska pica

Zgodba o napolitanski pici se je začela že v stari Grčiji, dokončno pa so jo razvili in tudi posvojili v Neaplju.

V svet je prišla z italijanskimi migranti. Medtem ko je bila v preteklosti ena najpreprostejših jedi, dandanes ni več tako.

Novodobna napolitanska pica je postala pravo gurmansko razvajanje in hkrati najbolj prepoznavna vrsta pice na svetu.

Napolitanska pica je postala tako priljubljena in dovršena, da je v zadnjih letih našla pot tudi do Michelinovih zvezdic.

Umetnost priprave napolitanske pizze se je uvrstila na Unescov seznam kulturne dediščine.

Prava napolitanska pica mora imeti na napihnjenem robu temne pege, nekakšen leopardji vzorec.

To ne pomeni, da je zažgana, ampak pravilno pečena.

Ker jo picopeki raztezajo ročno pultu, drugič pa še na loparju, običajno ni popolnoma okrogla, kar je znak tradicije.

Pico napolitanskega tipa začnemo pripravljati s skrbno izbrano moko tipa 0 ali 00 vsaj dva dni pred peko.

Tako dolgo vzhajanje je mogoče zaradi visoke vsebnosti beljakovin v moki.

Ob pripravi testa se razvije gluten, ki ponuja idealno ravnovesje med raztegljivostjo, trdnostjo in elastičnostjo ter nam pomaga doseči visok, mehak in aromatiziran rob pice – »cornicione«.

Poleg pravilno pripravljenega testa za pravo napolitano potrebujemo še najboljše pelate San Marzano, ki se ponašajo s certifikatom D.O.P., kar pomeni zaščiteno označbo porekla.

Ti pelati rastejo na geografsko zaščitenih rodovitnih vulkanskih tleh in sončnih območjih podeželja Sarnese-Nocerino v bližini Salerna in Neaplja v Italiji.

Perfektno pripravljena pica

Paradižnikove pelate se nabira ročno in postopoma, da dosežejo optimalno zrelost.

V kombinaciji z nežnim prekuhavanjem ter z dodatkom sveže bazilike za piko na i dobimo osnovo, na kateri gradimo pice po želji in okusu.

Da se okusi povežejo v čudovito celoto, dodamo mocarelo fior di latte, kar dobesedno pomeni cvet iz mleka oziroma mlečni cvet.

Fior di latte je mehak, nežen in prefinjen sir iz 100-odstotno kravjega mleka in naredi našo pico lažjo ter omogoča okusiti vse sestavine na pici.

The post Na dva načina do najboljšega testa za pico appeared first on Dober Tek.