Velikonočne sladice

Po dolgem postu bi morda pričakovali lahkotnejši uvod, a veselje ob prazniku je tako silno, da se ob tradicionalnem zajtrku omizje v večini domov šibi od dobrot. Posebno mesto med velikonočnimi jedmi ima kruh, bel in okrašen, poleg njega pa še vseh vrst pogače, potice in druge kvašene dobrote.

Za veliko noč je na mizi pogosto pehtranova potica.

Zahvaljujoč pestrosti lokalnih tradicij in jezika se na mizi znajdejo pleteni venčki, menihi, vrtanke, ocvrti bobi, krapci s skuto in proseno kašo, presmeci, bosmani, pince, šartlji, gubance, povitice, potice – od klasične pomladne pehtranove do posebnih mlinčevih in kruhovih iz vlečenega testa – pa še bi lahko naštevali.

 

Velik, rumen in lepo pečen šartelj, iz katerega so gledale črne, mehke rozine, se je zasvetil pred menoj. Vrh šarteljna je tičal veli, svetel rajniš, ki je bil iz samega srebra. Jajce, ki je bilo zraven, je bilo tako nežno pobarvano, ko da bi kdo v njega dihnil rahle rdeče barve.

Prežihov Voranc, Tri pisanke

 

Mlinčeva potica iz Lemberga pri Šmarju; recept poiščite na strani Slovenian Kitchen. Foto: Sara Kališnik Hintz

Med nekvašenimi sladicami bi veljalo izpostaviti še zavitek retaš, flancatom podoben prvinc, celo velikonočne oblate s posebnimi simboli. Gotovo smo kakšno od dobrot spustili, gotovo kakšni delamo krivico, ko ji ne namenimo več pozornosti. Gotovo pa bi veljalo omeniti še sodobne slaščice, ki smo jih prevzeli iz drugih tradicij.

 

Sladka velika noč: recepti

• Pehtranova potica s skuto – sočna, puhasta, dišeča

• Lešnikova potica, če si zaželite spremembo

• Praznični kolač s čokoladnimi jajčki za vse, ki za veliko noč stopijo korak stran od tradicije

• Velikonočni piškoti, ki jih okrasimo kot pirhe ali kot jajčka

• Čokoladne skutne tortice naredijo vtis na vsaki velikonočni mizi